Ko sem zaključevala svojo diplomsko nalogo, sem že vnaprej bila pripravljena, da bom potrebovala tudi lektoriranje. Ko sem tako prišla do zaključka in so mi profesorji odobrili moj pisni del, sem morala še urediti prelome in oblike pisav tako, kot so bili zapisani standardi za diplomske naloge.
Nato pa me je še čakal del, ko sem svoje zaključno delo poslala še svoji lektorici, ki pa je bila k sreči kar bližnja znanka. Navsezadnje je lektoriranje diplomske naloge še vedno kolikor toliko dobro, saj lahko tako zagotovimo, da ni kakšnih slovničnih ali pravopisnih napak, hkrati pa uredi tudi slog besedila, ki pa izboljša jasnost in razumljivost same naloge, ki smo si jo zadali, da se tako tudi bralec lažje osredotoči na vsebino in raziskovalne rezultate in ne toliko na jezikovne napake. Navsezadnje tako tudi dosežemo tisti profesionalni videz in izkažemo spoštovanje do takšnih akademskih standardov in predvsem se izkaže tudi resnost in natančnost študenta. Sicer pa nisem potrebovala dodatnega žiga in ekstra podpisa, a vseeno sem bila hvaležna za tole obvezno lektoriranje, saj sem imela kar nekaj pravopisnih napak, še največ težav pa mi je delal sam slog pisanja, saj je bil, po mnenju lektorice, nekoliko preveč zakompliciran, da bi se bralec lahko hitro izgubil. Tako mi je takšno obvezno lektoriranje izjemno koristilo, saj sem lahko diplomsko delo popravila in prilagodila, da je bilo razumljivo za branje, saj se o svojem slogu pisanja nisem nikoli preveč obremenjevala. Tako mi pa je lektorica pomagala in opozorila na kar nekaj logičnih neskladnosti, kot pa tudi na nejasne stavke ki sem jih uporabljala.
Mi pa je še vedno pustila, da terminologijo zapišem sama, saj se v mojo stroko in strokovne izraze ni toliko spoznala. Tako sem pri oddaji svoje zaključne naloge na obrazec, ki sem ga morala ob oddaji izpolniti, zapisala tudi ime in priimek lektorja oziroma v mojem primeru lektorice, ki pa sem ji bil prav tako hvaležna za vso potrpežljivost in podporo.